O nas

Cilji CZS so naslednji:

• pomagati pri ustanavljanju društev za igranje curling,
• predstavljati slovenski curling, tako na območju RS, kot tudi v tujini,
• sodelovati s curling organizacijami, klubi in ostalimi osebami, ki so v tujini,
• skrbeti za usposabljanje strokovnega kadra, kot so trenerji, sodniki in drugi strokovni delavci,
• usmerjati državne reprezentance, na tekmovanjih evropskega in svetovnega ranga,
• spodbujati razvoj mlajših kategorij v curlingu, prav tako pa spodbuja uveljavitev mlajših igralcev, tako na območju RS, kot tudi v tujini,

Temeljne naloge in dejavnosti CZS so naslednje:

• skrbi za vodenje, razvoj in širjenje curlinga,
• zagotavlja pogoje za profesionalno, amatersko in rekreativno igranje curlinga,
• pospešuje in posreduje predloge za izgradnjo objektov, v katerih se igra curling,
• proučuje aktualna vprašanja in izdeluje ocene razvoja društev ter nudi strokovno in organizacijsko pomoč,
• skladno z določbami tega Statuta ureja, organizira in vodi curling na območju RS ter organizira in nadzira curling tekmovanja na območju RS,
• sodeluje z vsemi organizacijami, društvi in ostalimi osebami, ki lahko prispevajo k razvoju curlinga,
• organizira strokovna izpopolnjevanja za trenerje, igralce, sodnike in ostale delavce v curlingu,
• skrbi za premoženje CZS, za objekte v upravljanju in za vzdrževanje naprav in opreme, rekvizitov in drugo lastnino CZS,
• preko svojih imenovanih predstavnikov, sodeluje v organih OKS-ZŠZ in v delu raznih državnih organov (strokovni svet za šport, fundacija za šport in ostali), v delu organov WCF in ECF, kot tudi drugih organov doma in v tujini, ki so povezani s curlingom,
• aktivno sodeluje v boju proti dopingu, upoštevaje pravila OKS-ZŠZ WCF, ECF SLOADA in Svetovne organizacije proti dopingu (WADA),
• upošteva okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks OKS-ZŠZ

O CURLING ZVEZI SLOVENIJE:

To je prvi zapis, ki v Sloveniji omenja curling in je bil objavljen 27. januarja 1929 v časopisu Slovenec, v članku z naslovom Pismo iz Blejskega kota. Že v tem času se je curling v Sloveniji enačil s keglanjem na ledu, ki pa je povsem drugačen šport. In po skoraj sto letih, odkar so »čegljali« na blejskem koncu, se zadeva ni dosti spremenila. Curling je v Sloveniji mlad neprepoznaven šport in mnogi ga zamenjujejo s kegljanjem na ledu tudi danes. A vse se bo spremenilo. Odkar se je leta 2010 ustanovila Curling zveza Slovenije, se šport z metlami bliskovito širi po slovenskem prostoru in vedno manj je Slovencev, ki ne bi poznali razlik med športoma.

Ustanovitev Curling zveze Slovenije

Vse skupaj malo spominja na znani film Ledene steze, ki je nastal v produkciji ameriške filmske družbe Walt Disney, le da zgodba še nima tako hollywoodskega konca, a tudi ta še pride. Za tiste, ki filma ne poznate, naj poveva, da govori o nastopu jamajških tekmovalcev v bobu na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Mogoče je bil povod film, mogoče kaj drugega, a vodilna nit vseh, ki so sodelovali pri zagonu curlinga v Sloveniji, je bila enaka. Gremo na olimpijske. In to z metlo v roki. Nedvomno je k zagonu pripomogla tudi takratna predstavitev curlinga v Ljubljani in Mariboru pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije med takratni zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru v Kanadi.

Zgodba o nastanku prvega curling kluba in zveze je bila tako zanimiva, da jo je vredno zapisati. Bilo je jutro, 3. marca, ko sem prejel sms-sporočilo: »Dejmo ustanovit Curling klub Ljubljana.« Številka je bila neznana, ura pa 6.30 zjutraj. Kljub dejstvu, da mi je bila ideja všeč, ji nisem pripisoval večje pozornosti. A ves dan sem imel v glavi »curling, curling, curling«, zato sem popoldan poklical na številko in ugotovil, da je na drugi strani Marko Šinkovec, sošolec iz osnovne šole, ki ga nisem videl 28 let. Beseda je dala besedo, zazvonilo je še nekaj telefonov in ideja se je razširila kot požar v gozdu. Denis in David Stonič, Marijan Kremžar, Gregor Verbinc in še mnogi drugi so bili navdušeni. Zgledalo je, kot da smo prižgali vžigalico in zanetili požar. A takrat se nismo zavedali, da gori po celi Sloveniji, na Jesenicah, v Mariboru. Leta 2010 je bila v svetovno zvezo včlanjena že večina evropskih držav in Slovenija je bila ena redkih črnih lis na zemljevidu. Problem je bil predvsem v tem, da takrat nihče niti vedel ni, kako se ustanovi klub, in športniki smo bili večinoma samo v rekreativnem pomenu. A kjer je volja, tam je pot in naslednji dan smo imeli ustanovno skupščino Curling kluba Ljubljana, v petek, 5. marca, pa smo nesli vlogo na upravno enoto. Tam pa dve presenečenji. Kot vedno ena dobra novica in ena slaba novica. Dobra je bila ta, da nam je prijazna upravna delavka razložila, da za ustanovitev zveze potrebujemo samo dva kluba in še isti dan je bil ustanovljen tudi Curling klub Zalog in vložena vloga za ustanovitev Curling zveze Slovenije. Slabša je bila ta, da kluba in zveze nismo mogli registrirati pod imenom curling, saj beseda ni obstajala v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tako smo se registrirali pod imenom Društvo za balinanje na ledu in takoj odvihrali na Inštitut Frana Ramovša za slovenski jezik. Tam so nam v nekaj dneh izdali potrdilo, v katerem je bilo zapisano, da se bo beseda curling pojavila v naslednji ediciji slovarja.

Upravna enota Ljubljana je 25. marca 2010 izdala potrdilo o vpisu Curling zveze Slovenije v register društev in ta dan je uradni rojstni dan zveze.

V istem času, ko smo v Ljubljani ustanovili zvezo, so po Sloveniji rasli curling klubi. Največje presenečenje za nas iz močvirja je bilo, da je bil prvi curling klub v Sloveniji ustanovljen mesec dni pred ustanovitvijo zveze. To je bil Curling klub Maribor, ki so ga ustanovili že februarja 2010. Na štajerskem koncu sta bila v istem letu ustanovljena še dva kluba, in sicer Curling klub Ruše ter Curling društvo Ptuj. Njun namen je bil aktivno sodelovanje pri zimski univezijadi v Mariboru leta 2011, kjer bi moral biti na sporedu tudi curling. Odpoved univerzijade je vplivala na to, da kluba danes nista več aktivna. Mirovali pa niso niti na gorenjskem koncu, kjer je skupina navdušencev ustanovila Curling klub Jesenice in zelo resno pristopila k uveljavljanju curlinga na severozahodu Slovenije.

Mednarodno priznanje

Zagon curlinga v Sloveniji ima že od začetka dva cilja. S prvim, to je širitvi in prepoznavnosti culinga po Sloveniji, je z roko v roki povezan drugi, in to je nastop na zimskih olimpijskih igrah, kjer je cilj osvojiti prvo olimpijsko medaljo v ekipnih športih v Sloveniji. Oba cilja sta zapisana tudi v statutu Curling zveze Slovenije, kot njuni osnovni poslanstvi.

Ustanovitvi zveze je hitro sledila izpolnitev naslednjega cilja, to je priznanja na mednarodnem nivoju, a dela je bilo veliko. V bistvu smo morali čez noč prevesti naš statut v angleščino, pridobiti soglasje enega od upraviteljev športnih objektov, da bomo lahko vadili curling in potrdilo, da smo člani nacionalnega olimpijskega komiteja. S prevodom ni bilo težav, saj ga je marljiva ekipa prevedla v dveh nočeh, soglasje za igranje nam je odobril takratni direktor Športa Ljubljana Roman Jakič. Še največji problem je bil sprejem v Olimpijski komite Slovenije, saj je bila skupščina šele meseca junija, kar bi vse skupaj zavleklo za leto dni. Drugi problem pa je bil v tem, da je svetovna curling zveza zahtevala potrdilo o članstvu v olimpijskem komiteju, olimpijski komite pa potrdilo o tem, da smo člani svetovne curling zveze. Ta gordijski vozel sta s pismom o nameri presekala takratni predsednik OKS Janez Kocjančič in generalni sekretar Tone Jagodic, v katerem sta se zavezala, da bomo postali člani OKS v primeru, da bomo sprejeti v svetovno zvezo. Vse smo uredili v nekaj dneh in 29. marca oddali vlogo na svetovno zvezo. Očitno hrabre res spremlja sreča, kot pravi slovenski pregovor, saj je bila skupščina v naši neposredni bližini v in 6. aprila 2010 je v italijanski Cortini d’Ampezzo Curling zveza Slovenije postala 46. članica Svetovne curling zveze (WCF). Takrat si glede na naše finančne zmožnosti ne bi mogli privoščiti udeležbe na skupščini, če bi potekala v Kanadi, Rusiji ali kakšnem še bolj oddaljenem kraju na našem planetu. Tako pa smo se lahko odpravili na pot z avtom, saj skupščina skoraj ne bi mogla biti bližje.

Na zasedanju smo spoštljivo presedeli devet ur in čakali, ali bomo sprejeti ali ne, ali je naša vloga popolna ali bodo naš sprejem ovirale kakšne birokratske prepreke. Nismo se zavedali, da ja sprejem novih članic vedno zadnja točka na dnevnem redu skupščine, tokrat pa je bila skupščina toliko bolj obsežna, saj je imela svetovna zveza na dnevnem redu tudi volitve predsednika in upravnega odbora. Za predsednico je bila izvoljena Kate Caithness iz Škotske in s tem postala prva ženska predsednica športne zveze zimskih olimpijskih športov v zgodovini. Še podatek več, ki daje curlingu edinstven položaj v primerjavi z drugimi športi. Anekdota po skupščini je nastala naključno, ko smo po čestitali novoizvoljeni predsednici in je poleg nas stal delegat Irske curling zveze. Kate Caithness je dejala, da bi rada poudarila, da sedaj stojimo skupaj predstavniki dveh zvez, ki sta na svoj način zaznamovali vstop v mednarodno curling družino. Na eni strani Irska, ki je zaradi administrativnih ovir čakala devet let od oddaje vloge do sprejema, na drugi strani pa Slovenija, ki ji je to uspelo v rekordnih devetih dnevih. Odgovorili smo, da mogoče ni naključje, da smo 46 članica, in da to številko nosi tudi najhitrejši človek na svetu, legenda motociklizma Valentino Rossi.

V istem letu smo izpolnili še dva cilja, potrebna za udeležbo slovenske curling reprezentance na mednarodnih tekmovanjih. 23. junija 2010 je bila CZS na 25. skupščini sprejeta v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije, 9. decembra 2010 pa kot 35. članica sprejeta v polnopravno članstvo Evropske curling zveze.

Širjenje curlinga po Sloveniji

Osnovne naloge zveze so določene v njenem statutu, kjer je zapisano: »CZS je panožna strokovna športna zveza, ki na prostovoljni bazi združuje društva, ki se ukvarjajo z igranjem curlinga na območju Republike Slovenije, z namenom izvajanja programa, nalog in ciljev, ki so pomembni za skupno delovanje in razvoj curlinga v Sloveniji«.

V Curling zvezo Slovenije se je do sedaj včlanilo devet društev, in sicer po naslednjem kronološkem zaporedju:

• Curling klub Ljubljana, članstvo od 5.3.2010,
• Curling klub Zalog, članstvo od 5.3.2010,
• Curling klub Jesenice, članstvo od 21.4.2010,
• Curling klub Ruše, članstvo od 3.9.2010,
• Curling klub Emona, članstvo od 30.11.2011,
• Curling klub Maribor, članstvo od 30.11.2011,
• Curling klub Olimpija, članstvo od 31.8.2013,
• Curling klub Piramida, članstvo od 26.5.2014,
• Hokejski klub Velenje, Sekcija za curling, članstvo od 12.11.2014.

• Statut
• Sprememba statuta
• Registracijski pravilnik
• Priročnik za glavne sodnike
• Prevod pravil WCF
• Pravilnik o rangiranju
• Pravilnik o organizaciji državnih prvenstev
• Pravilnik o licenciranju trenerjev
• Poslovnik skupščine
• Disciplinski pravilnik Spremembe in dopolnitve Pravilnika o licenciranju trenerjev CZS -2019